Jurte so naju nenavadno pritegnile že pred leti, ko sva prvič izvedela za tovrsten način življenja. To so bili časi študija in ravno dobro sva si uspela urediti stanovanje, zato jim tedaj niti nisva posvečala prav posebne pozornosti. Zdele so se nama le neka zanimiva alternativa.

Ko pa sva sprejela veliko odločitev in sklenila zamenjati meščansko življenje za »divjino«, je ideja zopet pokukala na plano. Navdušeno sva jo predstavila bližnjim in se glasno zaletela v zid neodobravanja. Na kratko… to se ne da in tudi če se, se potem navadiš in nimaš več potrebe po tem da bi imel takšno hišo, kot jo imajo vsi ostali. Tako sva željo po jurti nekoliko odložila na stran in se raje osredotočila na »štart iz nule«. Želela sva namreč ustvarjati, se učiti in rasti skupaj z razvojem najinega novega doma. Zato sva bila trdno odločena, da si bova večino tudi poskusila zgraditi sama.

Sprva sva se še nekoliko obotavljala, nato pa globoko zajela sapo in ponovno skočila svojim sanjam naproti. Konec maja 2022 sva naročila les in se zagnano lotila dela. Tega je bilo res veliko, najin časovni plan pa je bil izjemno optimističen. Prepričana sva bila, da bova vse skupaj zgradila v treh mesecih. Življenje pa je imelo za naju očitno pripravljeno še eno lekcijo. Usklajevanje gradnje, službenih obveznosti, »prvinskega življenja« in vremenskih vplivov, vendarle ni vedno najbolj enostavno. Tako je bila osnovna konstrukcija dejansko postavljena dva meseca kasneje. Pa vendar… počasi se daleč pride.
Zima naju je gnala naprej in vselila sva se nekaj ur pred vstopom v novo leto. Vse je bilo (no, in še vedno je) zelo improvizirano – brez izolacije na strehi, oken in s tremi kosi pohištva. Ampak po dolgem času nama je bilo zopet toplo in udobno – kar je odtehtalo svoje.
Minilo je torej pol leta od najine »uradne selitve« (iz prikolice v ger) in sedaj lahko deliva svoja prva opažanja in spoznanja.
Kaj so plusi takšnega bivališča in zakaj sva se zanj pravzaprav odločila?
- Jurta je premična – Gre za velik, nekoliko bolj dovršen šotor, ki ga je mogoče izjemno hitro prestaviti. Midva sva toliko časa porabila izključno za izdelavo podesta in vseh posameznih delov, ki jih je bilo nato le potrebno sestaviti skupaj. Postavitev glavne konstrukcije pa je dejansko trajala le en dan.
- Skoraj naravna gradnja – Želela sva si dom iz naravnih materialov in jurta je v najinem primeru po večini ustrezala temu kriteriju. Za osnovno konstrukcijo sva uporabila les, za izolacijo pa ovčjo volno. Le zunanja ponjava in kupola sta iz plastike, pa še to je rabljeno.
- V stiku z naravo – Ger nama omogoča, da lahko živiva v skoraj povsem »neokrnjeni naravi«, kar nama osebno zelo veliko pomeni. Dejstvo pa je, da ga je mogoče postaviti skoraj kjerkoli.
- Jurta je okrogla – Zato prostor nima t.i. »mrzlih kotov« in se posledično hitreje segreje. Primer: Čez zimo sva s pomočjo (relativno majhne) peči uspela v 2 urah dvigniti temperaturo iz 5 na 25°C – ja, po dveh zimah na minusu, nama je tokrat zapasalo malo »savne«. Hkrati pa (vsaj po najinem mnenju) v okroglih prostorih tudi energija lepše kroži.
- Cenovna dostopnost – Po najinih preračunavah sva trenutno vložila toliko, kot če bi si sama zgradila 10 m2 veliko leseno hiško. Ger pa obsega slabih 40 m2.
- Jurta pleše z vetrom – Saj je njena konstrukcija pravzaprav zvezana skupaj in se na takšen način težje polomi, kot če bi bila pritrjena z vijaki. V naših krajih zna biti res kar zelo vetrovno in jurta pa se je zaenkrat zelo dobro obnesla. Ja, res dobesedno pleše in na to se je potrebno privaditi. Sicer pa izjemno elegantno kljubuje sunkom vetra, ki jo zaradi njene oblike navadno kar zaobidejo. Srčno upava, da bo tako tudi ostalo.
- Lahka gradnja – Jurta ne potrebuje tako močnih temeljev, kot hiša. Hkrati pa je tudi priprava terena veliko bolj minimalistična.
- Popravila so relativno enostavna – Večinoma je vse sestavljeno tako, da je mogoče zamenjati le en del, brez da bi bilo potrebno podreti celotno konstrukcijo. (To je zaenkrat samo teorija, nič še nisva popravljala. Morava najprej dokončati…)
- En skupen prostor – Na kratko: rada sva skupaj in tudi v stanovanju sva se navadno zadrževala le v dnevni sobi (ki je bila dostikrat še jedilnica in spalnica obenem). To je stvar okusa in razumeva, da se nekaterim to zdi nesprejemljivo. Pa vendar – nama je kul.
- Kupola na strehi je enostavno top – Ponoči gledava zvezde, čez dan pa ptičke. Spet stvar okusa… Midva vseeno razmišljava, da si bova naredila nekakšno zavesico, za tedaj ko potrebujeva popolno temo – sicer pa je res super.
Kakšni pa so minusi oz. kaj potrebuje izboljšave?
- Pozimi se relativno hitro ohladi – Dokler kuriva je toplo, nato pa se kaj hitro ohladi. Zato sva si za čez noč umislila rezervno pečko na petrolej, ki nama nekako ohranja temperaturo.
- Poleti čez dan lahko postane vroče in zatohlo – Zato je potrebno vsak dan zračiti (vsaj 2x po pol ure), čeprav bi rekla, da je to smiselno v vsakem domu.
- V hudih nalivih lahko zamaka – V najinem primeru, je to najverjetneje zaradi strehe, ki je sešita iz stare (že mičkeno preperele) ponjave skladiščnih šotorov. Torej, splača se investirati v kvalitetno streho. Poleg tega morava zamenjati tudi gurtne, ki so zaenkrat samo začasne. Je pa res, da nama na srečo nič ne kaplja, temveč so le na filcu vidni mokri madeži. (Mimogrede, »original mongolski geri« so prekriti le s filcem iz ovčje volne in je menda povsem sprejemljivo, da jim zamaka.)
- Zvočna izolacija ni ravno idealna – Vendar je veliko boljša, od kar sva streho izolirala z ovčjo volno.
- Dež in sneg se usuvata direkt na predpražnik – Plan je narediti še nekakšen dodatni nadstrešek.
- Pohištvo po meri – Nama je to sicer plus, ker ga želiva narediti sama. Vzame pa to zopet kar nekaj časa in vložene energije.
Najin dom je torej povsem v ravnovesju – ima tako pluse, kot minuse. Ampak v življenju je včasih potrebno prezreti kako malo nevšečnost, zavoljo drugih bolj izpolnjujočih radosti. Moj oči bi rekel: »Prioritete!« (On najbrž drugačne, kot jaz; vendar bistvo ostaja enako.) Sami si moramo izbrati, kaj si od svojega doma pravzaprav želimo in kaj so naše prioritete. Nihče drug ne more tega izbrati namesto nas. Samo mi namreč vemo, kaj nam najbolj odgovarja, nas zdravi ter polni.
Ja, dela je še ogromno in marsikaj se morava še naučiti, dom pa niti približno še nima končne podobe. Vendar v tem je pravzaprav »point« – graditi in se učiti obenem. Do sedaj sva spoznala to, v prihodnje pa še kaj novega. Zaenkrat lahko rečeva, da sva s svojim gerom zelo zadovoljna ter hvaležna, da sva ga imela priložnost zgraditi.
